Fantazijska literatura na pohodu

AvtoricaEva Medved

FotoAnthony Tran, Unsplash

Thumbnail
5 min
  • DELI

Ko nekdo omeni besedo fantazija, so Igra prestolov, Hobit ali pa Gospodar prstanov prve knjige, na katere po navadi pomislimo. Premalokrat pa se vprašamo, od kod fantazija sploh izvira in kdo so njeni začetniki.

Začetki fantastičnega

Fantazijska literatura je skozi leta postajala vedno bolj popularen žanr, njene korenine pa segajo v same začetke pripovedništva in literature. Po nekaterih definicijah so legende in pravljice prvi začetki fantazije, saj so si ljudje z njimi razlagali pojave, ki jih niso razumeli, zato so vključevali elemente nadnaravnega.

Spet drugi jih od fantazije strogo ločujejo, saj so le-te postavljene v realni svet, avtor pa je velikokrat neznan. Zagotovo pa fantazija svoj navdih črpa prav iz mitov in pravljic. Na razvoj fantazije so vplivale različne kulture, saj lahko kot prve štejemo Ep o Gilgamešu, Odisejo ter Tisoč in eno noč.

Sodobna fantazija

O začetkih sodobne fantazije lahko govorimo šele od druge polovice 19. stoletja naprej. Mnenja glede prvega fantazijskega dela so nekoliko deljena, večinoma pa se omenja škotski avtor George MacDonald, ki je leta 1858 izdal delo Phantastes, leta 1872 pa še The Princess and the Goblin. Phantastes je prepoznana kot prva fantazijska knjiga za odrasle. Drugi pomembni avtor tega obdobja je bil William Morris, ki je v svojem delu kot prvi uporabil popolnoma fantazijski svet. Njegovo najbolj znano delo je The Well at the World's End. Oba sta imela pomemben vpliv na avtorje, kot so Lewis Carroll, C. S. Lewis in J. R. R. Tolkien.

Čeprav je fantazija začela postajati vse bolj popularna v 19. stoletju, pa se je večji razmah pojavil šele na začetku 20. stoletja, ko so nastale tudi revije, posvečene fantazijski literaturi. Prvič je bila takšna revija objavljena v Nemčiji leta 1919, prva revija v angleškem jeziku pa leta 1923. V njih so na začetku svojih karier objavljali tudi ugledni pisatelji, kot na primer H. P. Lovecraft in Ray Bradbury. Zaradi lahke dostopnosti so imele revije pomembno vlogo pri širjenju fantazijske literature med širšo publiko.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je v razvoju sodobne fantazije zgodila prelomnica, za katero ima zasluge J. R. R. Tolkien. Hobit ali Tja in spet nazaj ter Gospodar prstanov, njegovi najbolj znani deli, veljata za začetek epske fantazije. Hobit je izšel že leta 1937, za Mladinsko knjigo pa ga je leta 1986 prevedel Dušan Ogrizek. Trilogija Gospodar prstanov je izšla med letoma 1954 in 1955, prav tako za Mladinsko knjigo pa jo je v letih 2002 in 2003 prevedel Branko Gradišnik.

To je za otroke

Če je fantazija prej veljala kot žanr za otroke in mladino, se je s Tolkienovim pisanjem to zagotovo spremenilo. Njegove knjige so postale okno v svet fantazije za vse bralce, ne glede na starost. Danes se kljub oznakam za odrasle ali za mladino meje med njimi brišejo, saj mladi bralci velikokrat posegajo po odrasli fantaziji in obratno. Dobra primera tega sta Harry Potter in Igra prestolov. Starost bralca ni več pomembna, potrebna je le volja do branja.

Fantazija ima veliko izbiro dobrih pisateljev, tukaj je le nekaj predlogov:

Naomi Novik

Priljubljena in večkrat nagrajena ameriška pisateljica je za roman Izruvana, poln očarljive in zasvojljive magije, leta 2016 poleg številnih drugih nagrad prejela prestižni nebulo in locus, ki se podeljujeta za fantazijska dela. 

Patrick Rothfuss

Ameriški pisatelj se naslanja na dediščino Ursule LeGuin, Georgea R. R. Martina in J. R. R. Tolkiena. Za izvirni poetični glas prvenca Ime vetra je prejel ameriško literarno nagrado Quill.

Joe Abercrombie

Bralce in kritike je Britanec navdušil z domiselno zgodbo prvenca Klic orožja, ki ga odlikujejo dovršeno oblikovani liki in pronicljiv črni humor.

Laini Taylor

Prva knjiga trilogije Hči dima in kosti te ameriške pisateljice se je kot edina knjiga za mladino znašla na lestvici Amazonova knjiga leta 2011.

Fantazija ali znanstvena fantastika?

Čeprav na prvi pogled morda ni videti, sta fantazija in znanstvena fantastika ločena žanra. Pri slednji so v zgodbo, ki je pogosto postavljena v prihodnost, vključeni elementi, ki temeljijo na znanosti in napredku ter njunem vplivu na družbo. Pri tem so dogodki vsaj teoretično možni oziroma jih lahko razložimo z obstoječo znanostjo. Fantazija pa je sestavljena iz neverjetnih, domišljijskih elementov, ki so v realnem svetu nemogoči, kot je na primer magija ali neobstoječi, izmišljeni svet.

Več kot le knjiga

Fantazija pa ne ostane ujeta le v knjižni obliki, pač pa se vse več pojavlja tudi v televizijskih serijah, filmih ali računalniških igrah. Navdih za TV-serije so bile kultna Igra prestolov Georgea R. R. Martina, zbirka Kronike podzemlja Cassandre Clare ter zbirka Discworld Terryja Pratchetta. Na velikih platnih pa smo že lahko videli priredbe Gospodarja prstanov, Hobita, Harryja Potterja in Alice v čudežni deželi. The Witcher, serija poljskega avtorja Andrzeja Sapkowskega, je bila temelj za trilogijo istoimenskih računalniških iger, uporabili pa so tudi Tolkienova dela za igri The Lord of the Rings: War of the North ter Middle Earth: Shadow of Mordor.

Težava pa nastane, ko ljudje velikokrat sodijo knjigo po televizijski seriji ali filmu, še preden so jo prebrali, kot se je to dogajalo pri Igri prestolov. Televizija je popolnoma drugačen medij od knjige, zato mora biti tudi vsebina temu primerno prilagojena. Velik del zgodbe je lahko spremenjen in zato film s knjigo ni več primerljiv. Zato je najbolje vzeti v roke knjigo in se potopiti v avtorjev svet, kot si ga je zamislil sam.

Fantazijska Slovenija

Kako pa je s fantazijo v Sloveniji? Zaradi popularnosti tujih avtorjev ni presenetljivo, da slovenski bralci fantazije večinoma posegajo po angleških pa tudi drugih tujih pisateljih. Kot večna klasika sta se ustalila J. R. R. Tolkien in George R. R. Martin, popularni so tudi Brandon Sanderson, Joe Abercrombie, Patrick Rothfuss, Terry Pratchett, Andrzej Sapkowski in drugi. Vendar imamo tudi Slovenci svoje avtorje fantazije. Leta 2004 je Urban Klančnik izdal svoj prvenec Kalius, leta 2007 pa sta mu sledila še Bojan Ekselenski s knjigo Vitezi in čarovniki: Vzpon indigo otrok in Samo Petančič z Anor Kath.