Francosko-ruandski raper, ki je postal pisateljska zvezda

AvtoricaMarija Ana Marolt

FotoChristopher Andreou Photography

Thumbnail
4 min
  • DELI

»Ni se mi zdelo pravično,« je novinarju New York Timesa pripovedoval raper in pisatelj Gaël Faye o svojih občutkih ob tem, ko je moral leta 1995 zaradi državljanske vojne zapustiti rodni Burundi in se preseliti v Francijo.

Danes 36-letni Faye, v času prelomnih dogodkov star 13 let, se spominja šoka ob stiku z novo kulturo. Pravi, da več mesecev sploh ni razpakiral kovčkov, in opisuje, kako je vsak dan čakal, da ga bo poklical oče in mu povedal, da se je vojna končala in da se lahko vrnejo domov. Toda vojna je kar trajala in trajala. Ko se je leta 2005 končala, je bil Gaël Faye že odrasel moški.

Žrtev viharja zgodovine

Zgodbo, ki na določenih mestih spominja tudi na njegovo lastno usodo, je popisal v svojem prvem romanu Mala dežela. Knjiga je v Franciji izšla leta 2016 in hitro postala velika uspešnica – prodali so jo kar v 700.000 izvodih. Prvenec nosi naslov pisateljeve najljubše pesmi Petit Pays.

Pripovedovalec romana je 10-letni deček Gabriel, ki ima francoskega očeta in mamo Tutsijko iz Ruande, tako kot avtor sam. Fant dneve, polne igre in zabave, preživlja s prijatelji, vse dokler ne izbruhne državljanska vojna. Gabriel na lepem ni več nedolžen otrok, temveč mešanec, pol Francoz in pol Tutsi. Ujet v svet, ki se počasi sesipa v prah, postane žrtev viharja zgodovine.

Uspeh romana, med drugim ovenčanega tudi s prestižno Goncourtovo nagrado za najboljši prvenec, je Gaëla Faya presenetil. »Če sem iskren, sem pričakoval, da bom prodal petsto izvodov, nato pa sem bom potihem vrnil k glasbi,« je pripovedoval novinarju v svojem pariškem stanovanju, kjer ima na stenah uokvirjene fotografije s komemoracije ob obletnici ruandskega genocida, ko je bilo ubitih približno 800.000 ljudi, večinoma Tutsijev.

Kaj se skriva za fasado nasmehov?

Gaël Faye je po študiju ekonomije dve leti delal kot naložbeni bančnik v Londonu. Po vrnitvi v Francijo se je začel ukvarjati s petjem, skladanjem in pisanjem. Pred dvema letoma se je s soprogo in dvema hčerama iz Pariza preselil v Kigali, glavno mesto Ruande, v Pariz pa se vrača zaradi promocije svoje prve knjige (do zdaj je bila prevedena v 35 jezikov) in koncertne turneje, ki jo ima letos po vsej Franciji.

Pisatelja z Ruando vežejo korenine po materini strani. Ta se je morala pri rosnih štirih letih zaradi pogroma nad Tutsiji z družino preseliti v Burundi.

»Ljudje v teh krajih so zrcalo zemlje, na kateri živijo,« pravi Faye. »Pod mirnim videzom, za fasado nasmehov in optimističnih besed ves čas delujejo temne podzemne sile.«

Na začetku romana Mala dežela oče dečku pojasnjuje, kako nesmiselni so lahko povodi za vojne, ko mu razlaga spor med Tutsijci in Hutujci. »A je zato vojna med Tutsijci in Hutujci, ker nimajo istega ozemlja?« vpraša deček. »Ne, ne gre za to, saj si delijo isto deželo.« »A potem ... nimajo istega jezika?« »Pač, isti jezik govorijo.« »A potem nimajo istega boga?« »Imajo ga, imajo istega boga.« »Zakaj pa so potem v vojni?« »Ker nimajo istega nosa.«

Od rapa do knjige

Rap je Gaël Faye odkril še v rodni Bujumburi, v Franciji pa se je z njim učil družbenih kod. Tudi založnika je dobil prav po zaslugi rapa, in še to precej naključno. Neodvisna francoska založnica Catherine Nabokov je namreč pri najstniškem sinu slišala nekaj pisateljevih skladb, besedila so se ji zdela dobro napisana, nekatera so bila prave pravcate pripovedi. Ko je v branje dobila prvih deset strani romana, ki se začnejo z očetovim razkritjem o burundijskih nosovih, je bila navdušena.

Knjiga je hitro našla pot tudi do mladih bralcev, saj so jo v številnih evropskih državah študenti izbrali za svojega favorita med Goncourtovimi nominiranci.

Gaël Faye trenutno pripravlja nov roman, ki se odvija daleč proč od Ruande in Burundija. Govori namreč o rockovskem zvezdniku. Sodeč po velikih uspehih na glasbenem področju ima tudi na to temo zagotovo še veliko povedati.