Kultne knjige, ki so postale kultni filmi

AvtoricaPetra Bajc

Fotowww.imdb.com

Thumbnail
8 min
  • DELI

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekatere knjige – celo take, ki so v določenem trenutku velike uspešnice – hitro utonejo v pozabo, druge pa kljubujejo času in postanejo tako rekoč kultne? In zakaj so podobnega uspeha deležni tudi filmi, posneti po njih?

Kot pri vseh stvareh je tudi pri knjigah tako, da so nam všeč različne stvari. Tako eni prisegajo na kriminalke, drugi na ljubezenske romane, tretji na zgodovinska dela … O okusih se pač ne razpravlja. Pa vendar … Občasno nam pisatelji in pisateljice postrežejo z mojstrovinami, ki presežejo tudi različne okuse; njihova kakovost in sporočilna vrednost tudi pri največjih »literarnih snobih« ne puščata dvoma, da gre za brezčasno književno umetnost.

Kaj je torej tako posebnega na teh knjigah? Kako jim uspe očarati filmske ustvarjalce, da po njih posnamejo podobno uspešne filme? Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre za knjige, ki so napisane v vrhunskem slogu, vendar se za tem pogosto skriva še nekaj več – prefinjen občutek za prikaz družbenopolitičnih okoliščin, v katerih se zgodbe odvijajo, tako da presegajo čas in prostor, v katerem so nastale.

Poglejmo si pet izjemnih književnih del, po katerih so nastali prav tako uspešni filmi.

Harper Lee: Če ubiješ oponašalca

Ameriška pisateljica Harper Lee je leta 1961 izdala prvenec Če ubiješ oponašalca, ki ji je hitro prinesel sloves mojstrice peresa. Še istega leta je zanj prejela Pulitzerjevo nagrado za leposlovje, kmalu po izidu pa je po knjižni predlogi začel nastajati tudi istoimenski film.

 

Zgodba, ki ji sledimo z vidika mlade Scout, se dogaja med letoma 1933 in 1935. Amerika je bila v tem času še vedno rasno razdeljena, čeprav so se že kazali znaki družbenih sprememb. Znanilec teh sprememb je v knjigi pripovedovalkin oče Atticus, ki prevzame obrambo temnopoltega Toma Robinsona, obtoženega posilstva mlade belke.

Če ubiješ oponašalca (org. Ubiti ptico oponašalko) odpira vprašanje rasizma v ZDA v 30. letih prejšnjega stoletja.

V filmu iz leta 1962 je Atticusa zaigral Gregory Peck, ki je za vlogo prejel oskarja. Film je bil nagrajen s tremi oskarji.

Kazuo Ishiguro: Ostanki dneva

Japonsko-angleški pisatelj Kazuo Ishiguro, dobitnik Nobelove nagrade 2017, je roman Ostanki dneva napisal v pičlih štirih tednih. Čeprav je pisanju namenil tako malo časa, roman velja za pravi literarni posladek, ki se dotakne tudi nekaterih kočljivih tem, kot je sodelovanje britanske aristokracije z nacisti.

Zgodba sledi butlerju Stevensu, ki se med potovanjem po angleškem podeželju nostalgično spominja »dobrih starih časov« pred drugo svetovno vojno, ko je služboval pri lordu Darlingtonu. Tej službi je posvetil vse svoje življenje, a bolj ko se bliža cilju potovanja, bolj se zdi, da je svoje življenje pravzaprav zapravil ...

Anthony Hopkins kot dostojanstveni butler Stevens v filmski upodobitvi romana Ostanki dneva.

Po romanu so leta 1993 posneli čudovit film z Emmo Thompson in Anthonyjem Hopkinsom v glavnih vlogah. Film je bil nominiran za kar osem oskarjev. Čeprav ni prejel nobenega, še danes velja za pravo kinematografsko mojstrovino.

Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby

Veliki Gatsby velja za najboljše delo ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda. Pisatelj je bil del t. i. »izgubljene generacije« ameriških umetnikov po prvi svetovni vojni, kar se odraža tudi v njegovem pisanju. Roman Veliki Gatsby lahko razumemo na več načinov: kot romantično zgodbo o nesojenih ljubimcih Daisy in Gatsbyju, kot pisateljevo refleksijo o ZDA v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ali kot kritiko takratne ameriške družbe, ki ni dopuščala prehajanja med obstoječimi družbenimi razredi …

Leonardo DiCaprio je mojstrsko upodobil tragični lik Jaya Gatsbyja, ki hrepeni po Daisyjini ljubezni.

Roman so že leta 1926 upodobili v istoimenskem nemem filmu, leta 1974 je Gatsbyja odigral Robert Redford, leta 2013 pa smo dobili še filmsko upodobitev z Leonardom DiCapriem v glavni vlogi. Film je prejel številne nagrade, med drugim tudi dva oskarja – za najboljšo kostumografijo in najboljšo scenografijo. Dva oskarja je prejel tudi film iz leta 1974.

Thomas Keneally: Schindlerjev seznam

Schindlerjev seznam je pretresljiv roman, napisan po resničnih dogodkih. Pripoveduje o nemškem tovarnarju Oskarju Schindlerju, ki je med drugo svetovno vojno pred gotovo smrtjo rešil kar 1200 Židov. Avstralski pisatelj Thomas Keneally se je pri pisanju opiral predvsem na informacije, zbrane od ljudi, ki jih je Schindler rešil.

Čeprav je Thomas Keneally za Schindlerjev seznam leta 1982 prejel ugledno Bookerjevo nagrado, za še boljšega velja film, ki ga je leta 1993 posnel režiser Steven Spielberg.

Spielbergerjev film Schindlerjev seznam deluje skorajda kot dokumentarec, kar še pridoda k njegovi srhljivosti.

Prikaz grozot holokavsta, ki deluje skorajda kot dokumentarni film, je namreč tako mogočen in pretresljiv, da z gledalcem ostane še dolgo po ogledu. Film je zasluženo prejel kar sedem oskarjev, tudi najuglednejšega – za najboljši film. Schindlerja je v filmu upodobil Liam Neeson.

Umberto Eco: Ime rože

Roman Ime rože italijanskega pisatelja Umberta Eca se uvršča med sto najpomembnejših literarnih naslovov 20. stoletja. Pri tem je kar nekoliko ironično, da je bil ta roman pravzaprav Ecov prvi pravi pisateljski poskus; sam se je v prvi vrsti namreč imel za znanstvenika, romane pa je pisal bolj mimogrede. Snov zanje je črpal iz svojega znanja filozofije, semiotike, lingvistike, etike in medievalistike.

Ime rože je svojevrstna kriminalka, ki priča o pisateljevem izvrstnem poznavanju srednjega veka. Zgodba se vrti okoli skrivnostne smrti redovnika v samostanu iz 13. stoletja, kamor je Eco postavil glavnega junaka, frančiškanskega meniha Viljema iz Baskervilla in njegovega učenca Adsona. Knjiga je pri nas prvič izšla leta 1984.

Sean Connery in Christian Slater kot frančiškanska meniha iz 13. stoletja.

Istoimenski film iz leta 1986 s Seanom Conneryjem v glavni vlogi je prejel številne nagrade, med drugim cezarja za najboljši tuji film in bafto za najboljšega igralca.