Na pot s popotniki

AvtorMario Aubreht

Thumbnail
10 min
  • DELI

Odkrivanje in spoznavanje novih krajev in dežel je eden osnovnih človeških vzgibov, brez te neusahljive radovednosti bi danes ves svet izgledal bistveno drugače. Tudi naši letni dopusti in želja po potovanju v neznane kraje so del iste zgodbe. Zato je knjižna zvrst popotnih knjig in potopisov tako priljubljena.

Na tem sezamu so knjige, ki vas bodo popeljale na pohod na goro, pot okoli sveta, iskanje lastnega jaza v širnih prostranstvih, izvedeli boste, kako živijo polnokrvni Benečani, kako živijo družine na jadrnicah in kako najti lastno pot v prometnem in družbenem kaosu metropole, kot je Ciudad de México.

Legendarni komik na poti po svetu

Michael Palin, legendarni član še bolj legendarne nadrealistične komedijaške skupine Monty Python, ki je na televizijske ekrane v svojem času pripeljala mojstrsko komedijo absurda ter se s svojim humorjem dodobra vtisnila v spomin nekaj generacij gledalcev, je skupaj z BBC-jem posnel svojevrsten potopis V 80 dneh okoli sveta po legendarni istoimenski knjigi Julesa Verna.

Le da Michael potuje v današnjem času, močno prilagojenem letalskim prevozom, ki jih sam na svoji poti ne sme uporabljati. Njegova vozila so lahko le tista, ki sta jih v svojem času imela na razpolago Phileas Fogg in Passpartou.

Potuje torej z vlaki in večinoma tovornimi ladjami, kar danes niti ni tako preprosto, sploh če mora s temi sredstvi obkrožiti svet v osemdesetih dneh. Vendar v tem počasnem ritmu najde prostor in čas za srečevanje z ljudmi in kraji, skozi katere potuje, ter jih lahko doživi in na značilno humoren način tudi opiše.

Mojstrski pripovedovalec se že prve dni znajde v Alpah, Benetkah in na tovorni, tedaj še jugoslovanski ladji Susak, s katero prepluje Jadran vse do Grčije …

Ljubezen do gora in iskanje notranjega miru

Mitološka gora slovenstva in vseh Slovencev je Triglav. Kdor se ni povzpel na njegov vrh in prejel štrikovega krsta na utrujeno zadnjo plat, ni pravi Slovenec, pa če še tako zavzeto skače v ritmu znane navijaške viže na kakšni športni prireditvi.

»Ob omembi Triglava se vedno zdrznem. Vedno trznem. Vedno se spomnim, da je čas, da je treba spet gor. Vedno začutim, da me kliče. Sicer morda sedim v pisarni in gledam v ekran, vendar si lahko, kot s kakim sofisticiranim računalniškim programom, vizualiziram vso pot do Triglava. Vsak vzpon, vsako dolino, vsak kilometer. Voham njegov zrak, po licih čutim pihanja vetra z njegovega vrha, njegove meglice mi solzijo oči. Triglav. Vem, da je tam nekje.«

Te besede beremo v knjigi Triglavske poti Sama Ruglja, znanega slovenskega založnika, urednika in avtorja, ki mu je bila ljubezen do hoje in gora tako rekoč položena že v zibelko. Pohod na goro je v knjigi veliko več kot zgolj vzpon, pač pa izkušnja osebnostne rasti. Esejistično obarvana knjiga spomine prepleta s pohodom iz Ljubljane na Triglav, na katerega se je avtor nekega dne peš odpravil s prijateljico iz otroštva.

Jančarjeve poti in stičišča

»Včasih pomislim, da nas kdo, ki nas opazuje tam izpod zvezd, vidi kot kakšne čebele, ki tavajo po pokrajini in se vračajo na iste jase. Če bi, denimo, porisal zemljevid sveta s krivuljami mojih potovanj, bi presenečen opazil stične točke, čudna križanja in prepletanja na zemeljski obli.«

Tako v knjigi potopisov Postaje piše najbolj prevajani slovenski pisatelj Drago Jančar, prejemnik številnih nagrad in priznanj.

Mariborčan, ki živi in dela v Ljubljani, predstavlja domače in tuje kraje, ki jih je obiskoval ali v njih bival, delal in živel od leta 2000 do 2013. Besedila, ki so nastajala na različnih poteh in ob različnih priložnostih, so zmes osebnih doživetij, impresij in premislekov o mestih, deželah in ljudeh, pa tudi o zgodovinskih vrtincih časa, ki so jih zaznamovali.

Iskanje samega sebe v širnih prostranstvih Kitajske

Ko je Ma Jian padel v nemilost pri kitajskih oblasteh, se je odločil pobegniti. S seboj je vzel le nekaj osnovnih stvari – par oblek in malo denarja, dva kosa mila, kompas, bone za riž, fotoaparat in Withmanovo zbirko Travne bilke.

Njegovo triletno potovanje po Kitajski se začne kot pobeg pred oblastmi, postopoma pa preraste v iskanje lastne identitete moža, umetnika, ljubimca, budista in Kitajca. Pred bralcem knjige Rdeči prah se odstira pronicljivo in humorno orisan portret te velike dežele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, njeni kraji, ljudje in dogajanje, ki je tedaj potekalo za Velikim zidom.

Na izhodišče se vrne kot romar s Tibeta, obremenjen z novimi spodletelimi poskusi, vendar bogatejši za neprimerljivo izkušnjo poti in notranje rasti.

Kako živijo pravi Benečani?

Španski pisatelj Javier Marías v svoji knjigi s pomenljivim naslovom Benetke, interier opisuje svoje večletno bivanje v Benetkah ter vtise, ki si jih je kot razgledani tujec nabiral v tem čudovitem mestu.

Razen razgledov, ki jih običajni turisti ne vidijo, podrobno opisuje tudi čistokrvne Benečane in njihovo vsakdanje življenje, njihove navade in posebnosti, njihov odnos do življenja v tem živem muzeju, prepolnem obiskovalcev.

Nove dimenzije enega najlepših krajev na svetu spoznamo in podoživimo skozi oči enega najprepoznavnejših in najbolj prevajanih španskih pisateljev.

Družinsko jadranje v neznano

Antropologinja Nataša Rogelja v knjigi Trinajsti mesec orisuje življenja pomorskih nomadov – ljudi in družin, ki so zapustili kopno, se preselili na svoje barke in odločili, da bodo odjadrali novemu življenju naproti. Njihovi dnevi tečejo, kot jih narekujejo mediteranska klima, vreme in smeri vetra, politične razmere v posameznih državah in teritorialnih vodah, osebni vzgibi in številna naključja.

Avtorica je s svojo družino sedem let preživela na jadrnici, zadnja leta je bila tudi vključena v antropološki projekt, ki se je osredotočil na pomorsko življenje in tovrstne migracije v Sredozemlju. Izkazalo se je, da se niso vsi barkarji za takšno življenje odločili zaradi uspeha in prestiža, ki ga življenje na jadrnici na videz predstavlja, za mnoge izmed njih je bilo skoraj nujno zaradi ekonomskih razlogov.

Mesto, v katerem se ne znajdejo niti taksisti

Ciudad de México je urbana džungla, polna nevarnosti in presenečenj, v kateri pogosto tudi poklicni taksisti ne najdejo poti.

V tem kaotičnem velemestu nekaj let po nesrečni smrti svoje druge žene poskuša ponovno zaživeti uveljavljeni ameriški pisatelj Francisco Goldman. Po sili razmer mora premagati svoj strah pred vožnjo in opraviti vozniški izpit. V politično nemirnem letu 2013 se prek učnih ur vožnje začne učiti tudi o mestu in njegovi zgodovini, ljudeh in mehiški družbi skozi čas in prostor.

Notranji krog je briljantna poetična podoba neukrotljivega velemesta, mešanica potopisa, spominov in reportaže o narkoterorizmu, ki nas popelje v mehiško srce teme.

Mati Afrika, lepa in tragična

Pravkar preminuli trinidadsko-britanski pisatelj indijskega rodu V. S. Naipaul, prejemnik Nobelove nagrade za književnost leta 2001, je bil znan po svojih provokativnih potopisih o Indiji.

S knjigo Maska Afrike je zarezal v tkivo Črne celine in njenega tradicionalnega verovanja, ki se je skozi zgodovino prenašalo izključno z ustnim izročilom, bistveno drugače od dveh velikih kolonialističnih ver, islama in krščanstva. 

S svojim izpiljenim in preciznim slogom pisanja, ki velja za enega najodličnejših v sodobni britanski književnosti, razkriva skrivnost Afrike skozi njene neštete jezike, narode, verovanja, lokalne posebnosti in zapleteno zgodovino.