Največje zgodbe vseh časov

AvtoricaDjuna Malen

Thumbnail
8 min
  • DELI

Angleški BBC je pred kratkim objavil seznam tistih zgodb vseh časov, ki so po mnenju 108 avtorjev, akademikov, novinarjev, kritikov in prevajalcev najbolj oblikovale mišljenje oziroma vplivale na zgodovino. Odgovore so prejeli od pomembnih posameznikov iz 35 držav. Izbrali so romane, pesmi, pripovedke in drame v 33 jezikih, tudi v sumerščini.

Prva na seznamu je Homerjeva Odiseja. Sledita ji romana Koča strica Toma Harriet Beecher Stowe in Frankenstein Mary Shelley. Najbolj priljubljeni avtorji na seznamu pa so Shakespeare, Virginia Woolf in Franz Kafka, vsak s tremi zgodbami. Lista seveda ni dokončna. Mi smo izbrali 10 naslovov s seznama.

4. mesto: preroško videnje 20. stoletja

George Orwell (1903‒1950) je bil v svojem času znan kot novinar in esejist. Danes ga najbolj poznamo po pomembnih romanih, kot sta Živalska farma in 1984, ki ga uvrščata na pomembno mesto v britanski in širši kulturi.

1984 ni samo najodmevnejši antiutopični roman dvajsetega stoletja, temveč ima poleg zgodovinskih ter političnih kvalitet tudi izjemne literarne odlike. Roman naj bi bil Orwellovo preroško videnje rezultatov totalitarizma, nezamejeno v časovni kontekst, v katerem je bil napisan.

Uvedel je koncept vedno prisotnega in vsevidnega Velikega brata, ki je bil v poznejši književnosti in popularni kulturi mnogokrat na novo oživljen.

8. mesto: ena najbolj znanih dram

Shakespeare (1564–1616) velja za enega največjih književnikov vseh časov. Napisal je 37 dram: romantične igre, kraljevske drame ali zgodovinske tragedije in komedije, sonetne zbirke ...

V središču tragedije je danski kraljevič Hamlet, ki bi moral po očetovi smrti naslediti prestol, a se to ne zgodi. Potem ko očetov duh Hamletu razkrije, da je bil umorjen, začne snovati maščevanje. Zaradi neodločnosti povzroči niz smrti, umre pa tudi sam.

Tragedija je z metaforično bogatim jezikom, plastičnimi dramskimi liki in večno veljavnimi resnicami o (ne)smislu človeškega bivanja eno največjih klasičnih in hkrati aktualnih književnih del.

10. mesto: brezčasni spevi

Ep Iliada velja za kultno besedilo evropskega oziroma zahodnega literarnega kanona. Najverjetneje je bil zapisan v 8. stoletju pr. n. št. V slovenščino ga je pred 70 leti integralno prevedel Anton Sovre, pod novi prevod izbranih spevov pa se podpisuje klasična filologinja in prevajalka Jelena Isak Kres.

Dejstvo, da je Iliada tudi po skoraj treh tisočletjih od nastanka kulturno še vedno živa, vedno znova potrjujejo novi prevodi, interpretacije in predelave. Za to knjigo je prevajalka iz epske pesnitve, ki v 24 spevih oziroma 5062 verzih opisuje 51 dni desetletne trojanske vojne, izbrala devet spevov, zgodbi preostalih spevov je mogoče slediti v povzetkih.

15. mesto: fantazija, ki je obnorela mlado in staro

Harry Potter je fantazijska pripoved v osmih knjigah pisateljice J. K. Rowling (1965). Prva knjiga Kamen modrosti je bila izdana leta 1997, zadnja knjiga leta 2016. Po svetu je bilo prodanih več kot 300 milijonov knjig o Harryju Potterju, po katerih so posneli tudi priljubljene filme.

Prva knjiga iz serije zaseda 12. mesto najbolj prodajanih knjig vseh časov (prehiteli so jo le naslovi z versko in politično vsebino).

Harry šele na svoj 11. rojstni dan izve, da je sin slavnih čarovnikov. Sprejmejo ga na Bradavičarko, šolo za čarovništvo, kjer se skupaj s prijateljema upre mračnim silam, ki so umorile njegove starše. Knjige je prevedel v slovenščino Jakob J. Kenda.

49. in 70. mesto: temelja svetovne književnosti

Sofokles (ok. 495 pr. n. št.‒406 pr. n. št.) je eden od treh velikih grških tragikov. Če pomeni Antigona najvišji vrh njegove dramatike z vidika etičnega vrednotenja, je Kralj Ojdip njegova največja mojstrovina z estetskega zornega kota.

Tragedija o Ojdipu, nesrečnem tebanskem kralju, je intimna in širša družbena zgodba z večnim vprašanjem, koliko smo gospodarji svoje usode.

Medtem ko se Ojdipovo življenje konča tragično, kot je napovedala prerokba, Antigona izpostavlja večni konflikt med osebnim in splošno veljavnim. Ker sklicevaje se na starodavno izročilo, uveljavi svojo voljo, ne državni ukaz, je kaznovana.

58. mesto: kanonsko delo angleške klasike

Canterburyjske povesti so eno temeljnih del angleškega slovstva. Okvir zgodbe je popotovanje romarjev na grob sv. Thomasa Becketta v canterburyjski katedrali, med katerim si krajšajo čas s pripovedovanjem zgodb.

Povesti so pomembne zato, ker je v njih Chaucer (1343─1400) ironično podal kritiko angleške družbe na prehodu iz 14. v 15. stoletje. S tem je napovedal novo obdobje, ko so ljudje že kritični do razredne razslojenosti družbe in dvomijo o cerkvi, ki »kljub svoji zvezi z Bogom« ni mogla preprečiti smrtonosne kuge v 14. stoletju.

Povesti so pomembne tudi zaradi popularizacije pisanja v angleškem jeziku, ki je konec 14. stoletja začel zamenjevati latinščino in francoščino.

67. mesto: ena najlepših zgodb vseh časov

Knjiga Mali princ, najbolj znano delo pisatelja in pilota Antoina de Saint-Exupéryja (1900‒1944), ki se je s svojim sporočilom prikupil milijonom ljudi po vsem svetu, je prevedena v 180 jezikov. S slikami ga je opremil pisatelj sam, ena izmed originalnih ilustracij pa je bila natisnjena tudi na bankovcu za 50 francoskih frankov.

Mali princ je živel sam na zelo majhnem planetu in skrbel za cvetlico. Nekega dne je poletel s pticami. Na svojem potovanju je obiskal tudi Zemljo, tam pa srečal ljudi, ki zaradi svoje zaslepljenosti ne vidijo več lepote sveta.

Skrivnost življenja mu razodene lisica: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.«

83. mesto: mejnik moderne angleške proze

Naslovni junak romana Orlando gre zvečer spat kot moški, zbudi pa se kot ženska. Nato

potuje skozi čas in se v dobrih treh stoletjih sreča s številnimi pomembnimi predstavniki različnih obdobij, med drugim tudi z Elizabeto I., ter se večkrat levi iz moškega v žensko. Ob tem se spreminja tudi njegov družbeni položaj, jedro njegove identitete pa vseskozi ostaja pisanje. 

Virginia Woolf (1882‒1941) je ena najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma. V tem romanu izpostavlja iskanje samega sebe, lastnega umetniškega izraza, svojega bistva, odraslosti in pravega jaza.