Piki, rane, popraskana kolena in še kaj

AvtoricaVlasta Kunaver, dr. med., spec. pediater

FotoShutterstock

Thumbnail
6 min
  • DELI

Poletje čas, ko otroci neizmerne zaloge energije »pokurijo« na kolesih, rolerjih, teku čez drn in strn ... Kar je seveda odlično. Res pa je, da se ob vsem tem gibanju in sproščeni igri mimogrede opraska koleno, rani koža, piči čebela, osa ali kak drug trdoživ insekt …

Ko piči, kar pač piči

Najpogostejše poletne neprijetnosti so nedvomno piki vseh vrst. Običajno so sicer nenevarni, a pogosto zelo moteči piki komarjev in mušic. Nekateri otroci imajo po teh pikih kar velike lokalne reakcije.

Starši pogosto zmotno mislijo, da je večja rdečina po piku znak alergije na pik. To ne drži. Lokalne reakcije so posledica snovi, ki jih žuželke ob piku vnesejo v našo kožo.

Seveda so po pikih žuželk možne tudi prave alergijske reakcije. Njihovi znaki pa so srbeč izpuščaj, ki se pojavi po vsem telesu, splošno slabo počutje, padec krvnega tlaka, težave z dihanjem, omotica ali celo izguba zavesti.

Pri običajnih lokalnih reakcijah nam pravzaprav ni treba storiti nič. Če se otrok zelo praska, lahko sicer uporabimo katero od mazil, ki jih v ta namen dobimo v lekarni. Skrbimo, da je koža čista, najraje z rednim prhanjem s tekočim milom in preoblačenjem.

Starši pogosto zmotno mislijo, da je večja rdečina po piku znak alergije na pik. To ne drži. Če pa po piku pride do izpuščaja po vsem telesu in težav z dihanjem, otrok potrebuje pregled pri zdravniku!

Pogosto je ob pikih še največ težav s tako imenovanimi sekundarnimi okužbami, ki jih otroci s praskanjem povzročijo na mestu pika. Če pa ob piku ali po njem pride do splošne reakcije z izpuščajem po vsem telesu, težav z dihanjem in splošnim slabim počutjem, otrok potrebuje nujen pregled pri zdravniku in zdravljenje. Ne samo to!

V primeru takšne splošne reakcije po piku, sploh, če je le-ta hitra, potrebuje otrok zelo hiter pregled pri specialistu, alergologu, ki presodi, ali potrebuje otrok tudi zdravila, ki jih mora imeti za zaščito vedno s seboj. A naj ponovno opozorim, da to nikakor ne velja za lokalne reakcije po pikih, ne glede na to, kakšne so!

Popraskana kolena in še kaj

Druga velika skupina poškodb(ic), ki spremljajo predvsem tople mesece, so odrgnine in razpočne rane. »Zmagovalke« so seveda odrgnine kolen, pridobljene z rolerji, kolesi in peš. Sledijo še podobne poškodbe na rokah, glavi in še kje. Velika večina teh odrgnin so le površinske rane, ki jih zlahka oskrbimo starši sami.

Glede na to, da jih večino staknejo otroci v naravi in na cesti, je skupna značilnost otroških odrgnin predvsem to, da so umazane z zemljo, prahom in peskom s ceste, travo in podobnim. Prva pomoč je zato najprej čiščenje.

Pa ne samo »packanje« z razkužilnimi robčki, ampak temeljito umivanje s čisto tekočo vodo in milom. Da, prav ste prebrali! Rano preprosto umijemo! Večino težav pri zdravljenju odrgnin povzročijo okužbe, ki nastanejo zaradi ostankov zemlje in drugih nečistoč v rani.

Rano temeljito umijte z vodo in milom. Večina težav pri zdravljenju odrgnin namreč pride ravno od okužb, ki nastanejo zaradi nečistoč v ranah.

Rano po čiščenju osušimo s sterilno gazo ali papirnato brisačo, če gaze ni pri roki. Veliko povrhnjih odrgnin lahko ostane brez preveze, da se same zasušijo in pozdravijo. Tudi kakšnih posebnih mazil ni treba uporabljati. Če pa rana krvavi, jo sterilno pokrijemo. Večje rane seveda pokažemo zdravnikom.

Razpočne rane

Malo hujše poškodbe so različne tako imenovane razpočne rane. To so rane, pri katerih je koža poškodovana v globino. Pri teh ranah se starši pogosto sprašujejo, kako velika mora biti rana, da jo je treba šivati. Enotnega odgovora na to vprašanje ni. Odvisno je tudi od tega, kje takšna rana je.

Če gre za rano na obrazu in nekaterih delih rok, šivamo ali drugače oskrbimo že rano, manjšo od enega centimetra. Enako veliko rano, denimo na stegnu, pa lahko brez slabe vesti doma samo prelepite z obližem. Razpočne rane je najbolje oskrbeti prej kot v šestih urah. To sicer ne pomeni, da kasneje to ni več mogoče, so pa posegi zaradi kasnejše obravnave lahko večji.

Šivanje ran pogosto lahko nadomestimo s tako imenovanimi kirurškimi obliži. Te lahko poceni kupimo tudi v lekarni in so dobrodošli v potovalni lekarni, dokler imamo majhne otroke, pa tudi kasneje. V ambulantah lahko s kirurškimi obliži neboleče oskrbimo veliko ran ali pa šivanje kombiniramo z oskrbo s kirurškim obližem. To seveda ne spremeni dejstva, da je tudi razpočne rane treba skrbno očistiti.

Za manjše velja kar enako, kot sem zapisala za odrgnine – torej voda in milo. Večje pa je bolje prepustiti zdravniku. Za vse rane, sploh globoke in vbodne, velja, da se pri njih lahko okužimo s tetanusom, zato je pametno preveriti zaščito zase in za otroke. Otroci so sicer po rednem cepilnem programu dobro zaščiteni, a včasih kakšna cepljenja vendarle namerno, nenamerno ali po nesreči izpadejo.

Pa brez skrbi

Piki, rane in druge nadloge naj vas vendarle ne odvrnejo od tega, da bi z malčki v naravi aktivno preživeli čim več časa. To je tisto najlepše, kar jim lahko damo. Zato namerno nisem pisala o »varovanju pred nezgodami«. Tega namreč nehote počnemo še preveč.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Thumbnail

Naročite se na Ciciban ali Cicido in prejmite revijo Pogled.