Preglasno, presvetlo, pregrobo, prekislo … preveč!

AvtoricaPetra Bajc

FotoCarolina Sanchez, Unspalsh

Thumbnail
5 min
  • DELI

Se vaš otrok pogosto pritožuje nad glasnimi zvoki ali močno svetlobo? Je zelo empatičen? Ga določena oblačila »pikajo«? Je občutljiv za bolečino? Intenzivno podoživlja čustva in občutja drugih? Morda sodi med 15 do 20 odstotkov svetovne populacije, ki jih označujemo kot zelo občutljive osebe. Vprašalnik, ki vam bo odgovoril na vprašanje, ali je vaš otrok izjemno občutljiv, najdete tukaj.

Veliko ljudi ob izrazu »zelo občutljiva oseba« pomisli na ljudi, ki jim omalovažujoče rečemo »mevže« ali »občutljive mimoze«. A zelo občutljive osebe so vse prej kot to. So zgolj posamezniki, ki so se rodili z bolj občutljivim živčnim sistemom (ali pa so ga zaradi takih in drugačnih razlogov razvili v zgodnjih fazah odraščanja).

Zato bolje zaznavajo že najmanjše spremembe v okolju in ljudeh, odločitve sprejemajo po tehtnem premisleku in so zelo vestni. Pogosto so tudi umetniško nadarjeni in imajo bogato domišljijo. Po drugi strani jih različni dražljaji iz okolice hitro preveč stimulirajo; iz tira jih lahko vržejo že majhne nenadne spremembe in celo čustva drugih. Vse to zato, ker njihovi možgani delujejo nekoliko drugače – bolje sprejemajo informacije iz okolja in jih temeljiteje in intenzivneje predelujejo.

Izjemna občutljivost in telo

Izjemna občutljivost se pri posameznikih izraža tudi telesno – take ljudi motijo glasni zvoki, močna svetloba, groba oblačila, neudobni čevlji … Občutljivi so za izrazite okuse hrane (zelo kisla hrana, pikantna hrana ipd.), težje prenašajo bolečino, bolj pogosto so podvrženi alergijam.

Zelo občutljivi ljudje bolje zaznavajo že najmanjše spremembe v okolju, odločitve sprejemajo po tehtnem premisleku in so zelo vestni.

Če so predolgo izpostavljeni glasnim zvokom ali močni svetlobi, se radi umaknejo na samo, v svoj prostor, kjer si opomorejo od prevelike stimulacije – v tem smislu so na prvi pogled precej podobni introvertiranim osebam. Tudi te se namreč rade umaknejo na samo, da si naberejo novih moči. Toda pri introvertiranih osebah je ta potreba povezana s socialno preobremenitvijo (utrudi jih dolgotrajnejše druženje z ljudmi), pri zelo občutljivih ljudeh pa bolj s senzorično preobremenitvijo. Trideset odstotkov zelo občutljivih oseb je pravzaprav ekstrovertiranih, torej izjemne občutljivosti in introvertiranosti ne moremo kar enačiti.

Mislim, da je moj otrok zelo občutljiv. Kaj pa sedaj?

Nikar ne skrbite, izjemna občutljivost ni nikakršna bolezen ali hiba, res pa je, da so zelo občutljivi posamezniki žal pogosto nerazumljeni. Da bi lahko resnično zaživeli in uspeli v družbi, potrebujejo zgolj pravo vzgojo z veliko razumevanja, sicer so lahko v odrasli dobi bolj nagnjeni k depresiji in tesnobi.

Najhujša stvar, ki jo lahko rečete takemu otroku, je, naj ne bo tako občutljiv, saj se zaradi tega pogosto počuti nenormalnega in osamljenega. Poskrbite torej, da se otrok lahko svobodno izrazi, da se – ko se mu to zazdi potrebno – umakne na samo, predvsem pa mu zagotovite, da ni z njim prav nič narobe.