Na Trubarjevo domačijo, kjer mlin melje, brusi in ohranja jezik

AvtorMarjanca Mihelič

Fotoarhiv Trubarjeve domačije, zavod Parnas

Thumbnail
6 min
  • DELI

Lani smo praznovali 500-letnico protestantizma, enega najpomembnejših obdobij v zgodovini Slovencev. Takrat so nastale prve slovenske knjige, od katerih jih je približno polovico prispeval Primož Trubar (1508–1568), osrednja osebnost reformacije na Slovenskem. Rodil se je na Rašici pri Velikih Laščah, križišču trgovskih in krošnjarskih poti v tistem času.

O bogati zapuščini, ki jo ohranja Trubarjeva domačija, nam je pripovedovala magistra Barbara Pečnik, višja svetovalka in kustosinja na občini Velike Lašče. Domačija, ki stoji na bregu rečice Rašica, je bila tipično mlinarsko-žagarsko gospodarstvo, ki je obsegalo mlinarsko hišo z mlinom, žago venecijanko in gospodarsko poslopje, v katerem so bili hlev, skedenj in kašča ter kozolec.

Vsa poslopja domačije so bila prenovljena

Trubarjeva domačija je bila obnovljena leta 1986. Vsa poslopja so ohranila zunanjo podobo iz časa gradnje oziroma prenove mlina v 19. stoletju. V hiši je iz prejšnjih bivalnih prostorov nastala spominska soba. Njen osrednji del so spominski valji, v katerih so razstavljeni posnetki izvirnikov vseh Trubarjevih del. Valji simbolizirajo slovensko slovstvo, ki temelji na knjigi.

Spominska soba

Trubarjeva domačija - spominska soba

Najstarejši objekt domačije in njen osrednji pomnik je mlin. Zgorel je v požaru leta 1528, ko so vas požgali Turki. Ustno izročilo pravi, da so kmalu po požaru domačini mlin spet postavili. Od tedaj naj bi bil večkrat predelan. Današnjo zunanjo vidno podobo je dobil ob zadnji predelavi v 19. stoletju. Danes je opremljen z dvema panojema s prikazom življenja in dela mlinarjev, delovanja mlina in postopkov mletja ter z leseno maketo stop.

V mlinu

Temkova žaga na Trubarjevi domačiji je stara več kot dvesto let in je doživela več izboljšav. Zadnja letnica na ostrešju je 1873. Je edina v prvotni obliki ohranjena žaga v dolini reke Rašice (v preteklosti jih je delovalo 25). V žagi je urejena tudi žagarska zbirka, ki obsega makete, ki predstavljajo razvoj žag venecijank.

Notranjost Temkove žage

Makete je izdelal in Trubarjevi domačiji podaril Anton Prelesnik, dolgoletni gozdar na Kočevskem. V letu 2010 je bila opremljena tudi pečnica – sobica za žagarja. V gospodarskem poslopju je iz prejšnjega hleva nastala krčma, skedenj je postal galerija Skedenj, kašča je sedaj sprejemnica za goste in muzejska trgovinica, v sklopu domačije pa deluje tudi Trubarjeva čitalnica.

Prijetni izleti v okolico

Že sama Trubarjeva domačija ob ponikalnici Rašici ponuja neposreden stik z naravo. Pred mlinom skoraj vse leto cveti Trubarjeva vrtnica, spomladi okrog vrtečih se mlinskih koles poletavajo kačji pastirji, za jezom na vodi počivajo vodni drsalci. Sprehajalna pot je speljana med jelšami, kjer gnezdijo številne ptice, v tolmunih pa lahko odkrijemo potočno postrv, divjo šarenko ali klena.

Takoj za domačijo se začenja območje Natura 2000 Mišja dolina, kjer spomladi na mokrotnih travnikih in nizkih barjih zacvetijo divje orhideje in lahko odkrijemo celo mesojede rastline.

Pot lahko nadaljujete proti Robu in se po geološki poti sprehodite do ostankov zapornih zidov in rimskega stolpa ter slapa Kobilji curek. Lahko se podate na sprehod po vasi mimo Trubarjevega spomenika vse do cerkvice sv. Jerneja ali pa po Velikolaški kulturni poti raziskovat rojstne kraje naših pomembnih književnikov: Stritarjevo Podsmreko s Stritarjevo kaščo in z zbirko malega kmečkega orodja, Levstikove Dolnje Retje in Ilijev kozolec ter Javorškove Velike Lašče. Obiščete lahko tudi vasico Gradež v bližini Turjaka s sušilnico sadja. Od zunaj si lahko ogledate tudi grad Turjak.