Čarobne divje rastline

AvtoricaMojca Bogataj

FotoNathaniel Kohfield, Unsplash

Thumbnail
5 min
  • DELI

Nekoč se je človek v živi naravi gibal drugače in za ravnanje z rastlinami so veljala posebna pravila. Rastline je nabiral ob določenih dnevih, v njih je prepoznal več kot samo zbirko učinkovin in je verjel v njihov vpliv na neotipljivi ravni.

Žal je to znanje danes skorajda že pozabljeno. Na primer duhovi so se ujeli v bodečih delih rastlin (bodakov in brina), zato so jih s temi rastlinami odvračali;  rdeče rastline so veljale kot dobra zaščita pred strelo; žive meje okoli naselbin so zagotavljale zaščito pred živalmi in naravnimi duhovi ter tako označevale vrata med dvema svetovoma in dostop do znanja … Spoznajte nekaj rastlin iz bližnje okolice v še nekoliko drugačni luči!

Orlova praprot odvrača strele

Praproti so podobno kot preslice z geološkega stališča dinozavri našega rastlinstva. Raziskovalci so odkrili primerke z več kot 60 metrov dolgim koreninskim sistemom, za katere ocenjujejo, da so stari 1500 let.

Praprot odvrača strele in daje zaščito pred uroki in pošastmi. S trosi praproti je mogoče čarati, predvsem na ljubezenskem področju. Omogočajo nevidnost, nosilcu razkrivajo zaklade, govorica živali postane razumljiva, neplemenito kovino spremenijo v zlato ali pa pomnožijo količino obstoječega zlata.

Baldrijan z močnim učinkom na mačke

Baldrijan ali zdravilna špajka je zelo ljubka rastlina, ki ima močan učinek na mačke. Njegov vonj obnori mačke, saj vsebuje eterično olje aktinidin, ki je zelo podobno spolnim feromonom mačk.

Baldrijan že od nekdaj velja za močno sredstvo, ki varuje pred uroki in hudičem. Stari pregovori v nemško govorečem prostoru še vedno pričajo o tem: Baldrijan, dobra misel in koper, uroki nič ne morejo njim zoper.

Obešen na vratni okvir preprečuje vstop slabim duhovom. Za zaščito pred prekletstvom ali ugrabitvijo vilinov so otroke kopali v baldrijanu in obesili korenino baldrijana na zibelko.

Navadna marjetica za zdravo leto

Je majhna častilka sonca, ki ob prvih sončnih žarkih odpre cvetove in jih ponovno zapre, ko gre sonce spat ali če se ne prebije izza oblakov.

Če prve tri marjetice, ki jih tistega leta najdemo, pojemo kar s tal, bomo zdravi vse leto. Ampak pri tem je pomembno, da jih pred zaužitjem ne odtrgamo.

Plazeči skrečnik – paša za živali in oči

Plazeči skrečnik raste skoraj na vsakem vrtu in pogosto tudi prosto v naravi. Ko spomladi požene v višino temno modre cvetove, je za čebele in čmrlje dragocena medena paša – za ljudi pa paša za oči.

Kot pri številnih modro cvetočih rastlinah je tudi za plazečega skrečnika veljalo, da se ne sme odtrgati, saj bi to povzročilo nevihto. Prav tako se ga ne sme vohati, da se ne pojavijo sončne pege.

Navadni plešec z belimi cvetovi

Navadni plešec je s svojimi drobnimi belimi cvetovi precej neopazen. Šele ko plodovi dozorijo, vzbudi pozornost – rastlina požene obilo drobnih zelenih srčkov in obenem običajno cveti.

Otrokom, ki so jim rasli zobje, so okoli vratu obesili rdečo svileno vrečko, polno srčastih semen. Ko so se pokazali zobki, je morala mama to vrečko molče vreči čez ramo v tekočo vodo. Otroci vse leto niso zboleli, če so pojedli prve tri navadne plešce, ki so jih spomladi zagledali.

Leska varuje popotnike

Na robu gozda lahko najdemo velike divje leskove grme, toda žal starost grma ni zagotovilo za bogato letino lešnikov. V senci se iz cvetov ne razvijejo plodovi, zato je pomembno, da veje dobijo dovolj svetlobe.

Leskova popotna palica varuje popotnike. Na starih risbah in gravurah so bili mladi fantje, ki so se odpravili v svet, v glavnem prikazani s takšno palico. Leska je zagotavljala srečno vrnitev.

Lipa in njen mamljivi vonj

Lipa in lipovec pozno spomladi napolnita zrak z mamljivim vonjem svojih cvetov. Eno drevo ima lahko do 60.000 cvetov, kar je bogata paša za čebele. Lipov med je sadno-trpkega okusa in je odlično sladilo za zeliščne čaje, ki jih obogati s pomirjajočim delovanjem.

Lipove veje, nabrane na praznik svetega Janeza Krstnika (24. junija) pred sončnim vzhodom in prinesene na vhodna vrata hiše, naj bi odganjale tatove in roparje.