Kaj jesti za superimunost?

AvtoricaMojca Bogataj

FotoFoodism360, Unsplash

Thumbnail
5 min
  • DELI

Večina zdravstvenih ustanov svetuje, da je treba v prehrano vključiti več enot zdravega sadja in zelenjave. A takšno razmišljanje o prehrani ni pravi odgovor na naše težave z zdravjem. Ni dovolj, če v prehrano, ki povzroča bolezni, dodajamo zaščitno sadje, zelenjavo, fižol, semena in oreščke, pač pa moramo ta živila nujno postaviti v samo središče prehrane.

Ko ponotranjimo ta veliki miselni preobrat, moramo svojo prehrano utemeljiti na sadju, zelenjavi, fižolu, semenih in oreščkih. Šele tedaj lahko začnemo dodajati živila, ki niso v tej kategoriji. Tako trdi ugledni ameriški zdravnik in strokovnjak za prehrano dr. Joel Fuhrman. Dr. Fuhrman, ki je tudi avtor knjige Superimunost - temeljni vodnik po prehrani za obrambo in krepitev zdravja, je na temelju dolgoletnega dela z bolniki razvil »nutritarijanski« pristop, ki zajema in kombinira najbolj zaščitna živila v prehrani.

Zaupajmo v izjemno celilno in zaščitno moč telesa

Temelj naše prehranske piramide so živila, ki jih uživamo v največjih količinah. Toda tradicionalna prehranska piramida, ki je za večino zahodnega sveta osnova za razumevanje zdravja in prehrane, po mnenju dr. Fuhrmana v temelje ne postavlja hranljivih živil, temveč to častno mesto podeljuje kruhu, žitom, rižu in testeninam.

To je eden od razlogov, zakaj ima po njegovem mnenju toliko ljudi nejasne pojme o prehrani ter jih pestijo debelost in bolezni, ki jih je mogoče preprečiti. Se vam ne zdi logično, da vzidamo najbolj zdrava in najbolj hranljiva živila v temelj naše prehranske piramide? Ne bi morali jesti več zdrave in manj nezdrave hrane?

Zdravje »zraste« v naravi

Dr. Fuhrman stavi na celostno hranilno ustreznost, kar pomeni, da je v naši prehrani prisotna zadostna količina in raznolikost mikrohranil, kot so encimi, fitokemične snovi, minerali in vitamini. Zelo malo ljudi jo dosega – naš trenutni prehranski model namreč vsebuje preveč predelane hrane, oropane mikrohranil. Da bi večina ljudi dosegla ustreznost, moramo spremeniti način prehranjevanja in začeti jesti vsa dostopna hranila, ki krepijo odpornost.

Dovršeni paketi biološko aktivnih spojin je v naravnih rastlinah. Fitokemične snovi (rastlinske kemične snovi) imajo funkcionalne učinke na živalska tkiva, hkrati pa tudi komaj opazne, toda korenite učinke na človekovo zdravje in odpornost. Ko naše telo dalj časa trpi zaradi pomanjkanja hranil, predvsem v letih razvoja, lahko žal nastanejo celične poškodbe, posledično pa v poznejših letih tudi hude bolezni, ki jih je težko odpraviti. Rezultat takšnega pomanjkanja je tudi slabša odpornost.

Močne spojine v živilih, kot so jagodičevje in granatna jabolka, niso samo zaščitne, temveč – združene s spojinami listnate zelenjave, gob in čebule v naši prehrani – tudi spodbujajo samoobnovo in samozaščito, funkciji, ki sta že vgrajeni v človeški genom. Skupni rezultat pa je superimunost. Aktivirajte svojo superimunost z bistvenimi skupinami živil za zdravo prehrano. To so: listnata zelenjava, čebulnice, gobe, jagodičevje, fižol in semena.

Zelena kraljica: listnata zelenjava

Pri hranilih za gradnjo imunskega sistema je listnata zelenjava prava šampionka. Pregled več kot 206 epidemioloških študij kaže, da je uživanje sveže listnate zelenjave dosledno in močno povezano z zmanjšanjem vseh oblik raka, vključno z rakom želodca, trebušne slinavke, debelega črevesa in dojke.

Najmočnejša protirakava hrana na svetu so križnice, ki imajo edinstveno kemično sestavo. Vsebujejo namreč spojine z žveplom, ki jim daje značilen oster ali grenak okus. Ko se med mletjem ali sekljanjem njihove celične stene strejo, se zgodi kemična reakcija, ki spremeni sestavine z žveplom v izotiocianate (ITC) – skupino spojin z dokazanim in močnim učinkom spodbujanja imunosti in protirakavim delovanjem. Uživanje raznovrstnih križnic, bogatih z ITC, omogoča dobro zaščito pred okužbami in rakom.

Križnice, ki jih je pametno uživati

  • rukola
  • kitajsko zelje
  • brokoli
  • oljna repica
  • brstični ohrovt
  • zelje
  • cvetača
  • ohrovt
  • hren
  • kodrolistni ohrovt
  • koleraba
  • rjava gorjušica
  • redkev
  • rdeče zelje
  • repni listi
  • vodna kreša

Čas je, da se nehamo basati s piščancem, testeninami in manj mastnimi izdelki, pa s hamburgerji in kolo. Naredimo konec slepemu vztrajanju pri škodljivi prehrani in začnimo drugače razmišljati o tem, kaj jemo in kako to vpliva na naše zdravje. Povezava med vrhunsko prehrano in superimunostjo je priložnost, pravzaprav privilegij, ki ga lahko izkoristimo in delimo. Zato za konec vprašanje … koliko listnate zelenjave na dan pojeste?