Kako dobro kuhate s sestavinami iz miselne shrambe?

AvtoricaNana Kisel

FotoAttentie Attentie, Unsplash

Thumbnail
6 min
  • DELI

Če se vam pogosto dogaja, da ob vstopu v sobo pozabite, po kaj ste prišli, prevečkrat iščete očala ali pozabljate kodo PIN in se vam niti ne sanja, kaj ste jedli za večerjo pred petimi dnevi, je čas, da okrepite miselno shrambo – spomin.

Miselne veščine iz naše miselne shrambe

Vsak dan uporabljamo razne miselne veščine iz naše miselne shrambe, kot so miselno žongliranje s cenami med nakupovanjem, priklic podatkov, naučenih v šoli, reševanje vsakdanjih problemov, kreativnost, jezikovna spretnost …

Čeprav nihče ne ve zagotovo, kako spomin deluje, so poskusi nakazali, da naj bi imel spomin več stopenj: kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega. Na polici kratkoročnega spomina je prostor le za nekaj podatkov, ki po približno 30 sekundah izginejo. Lahko pa jih s ponavljanjem utrdite in tako prestavite na polico srednjeročnega spomina.

Ko je vsebina čustveno obarvana

Vzemimo primer: poklicati morate vulkanizerja in njegovo telefonsko številko si boste zapomnili le za toliko časa, da vtipkate številko. Če pa bi vam telefonsko številko ali naslov zaupala denimo vaša simpatija, bi si jo zato, ker je »snov« zanimiva ali čustveno obarvana, zapomnili in jo za kratek čas najprej »pospravili« na poličko srednjeročnega spomina. To je nekakšno prehodno območje, kjer se podatki hranijo teden dni, potem pa zbledijo v pozabo ali pa se shranijo na polico dolgoročnega spomina.

Čustveno obarvana vsebina, v našem primeru telefonska številka simpatije, se pospravi na polico dolgoročnega spomina. Ta polica je ogromna. Na njej so odgovori na vprašanje »kaj« in »kako«, kot so denimo vožnja avtomobila, zavezovanje čevljev pa tudi vaše osebne izkušnje. Veliko težav in frustracij v vsakdanjem življenju je povezanih s slabo ali nezadostno zmogljivostjo spomina, a z ustreznimi vajami lahko vsako stopnjo spomina izboljšate.

Preverite, kako dober je vaš kratkoročni spomin

Ali lahko v mislih oblikujete sliko in jo ohranite toliko časa, da jo narišete na list papirja? V mislih sledite spodnjim navodilom, nato navodila prekrijte in na list papirja narišite, kar vidite v miselni predstavi.

  • Predstavljajte si krog.
  • Kvadrat v notranjosti kroga se s koti dotika krožnice.
  • Diagonalna črta poteka od zgornjega levega kota do spodnjega desnega kota kvadrata in ga deli na pol.
  • Na vrhu kroga je majhen trikotnik.
  • V spodnjem levem kotu kvadrata je črna pika.

Srednjeročni spomin

Nekje med kratkoročnim in dolgoročnim spominom je stopnja, kjer se podatki hranijo, niso pa še povsem vkodirani. To je srednjeročni spomin. V to kategorijo sodi vse, kar se spomnite več kot minuto, toda manj kot en teden.

Ker podatki v srednjeročnem spominu hitro zbledijo, lahko to preprosto preprečite tako, da nove informacije takoj ponovite v mislih ali, še bolje, na glas. Kako razgibati srednjeročni spomin? Brez pomoči elektronskih naprav se skušajte spomniti, kdo vse vas je nedavno klical po telefonu. Naštejte imena zadnjih petih klicateljev.

Vaja, vaja in še vaja

Poleg dobro založene shrambe – spomina – pa je pomembna tudi sposobnost kuhanja s sestavinami. Morda ste mojster za peko mesa, slaščice pa vam ne gredo od rok. Enako velja za miselno procesiranje: morda ste dobri v reševanju križank in črkovanju zapletenih besed, številke pa so za vas nočna mora. Ali pa imate izvrstno razvito logiko in ste odlični v reševanju sudokuja, vizualno-prostorske sposobnosti pa vam nikakor ne grejo. Dobra novica je, da lahko tudi te pomanjkljivosti izboljšate z vajami.

Kako obvladati morje številk?

Še vedno torej velja, da je najboljša metoda za ohranjanje odličnega stanja možganov redna možganska telovadba. Kako denimo vaditi, da si bomo bolje zapomnili številko PIN, osebno identifikacijsko številko? Čeprav je samo štirimestna, si jo je namreč težko zapomniti, ko se več številk bori za prostor v glavi. Za oceno svoje zmogljivosti pomnjenja številk PIN si na list papirja izpišite štiri štirimestne številke, nato jih prekrijte in počakajte vsaj eno uro, preden preverite svoj priklic.

Pa še nasvet: če podatek petkrat ponovimo, naj bi se dokončno zapisal v dolgoročni spomin. Naj to drži ali ne, preverjanje podatkov v rednih intervalih prav gotovo pomaga – sprva s pogostim ponavljanjem, potem pa v daljših intervalih. Prvič podatek ponovite po eni uri, drugič naslednji dan in potem čez en teden. Dodatna možganska telovadba je pač vedno koristna. Kako se je je lotiti načrtno? V pomoč vam je lahko odličen sodobni priročnik za povečanje miselnih zmogljivosti Okrepite si možgane, ki združuje več kot 300 vaj in nasvetov za boljši spomin.