Nejc Simšič o hujšanju, rekreaciji in kliku v glavi

AvtoricaMarija Ana Marolt

Fotoosebni arhiv

Thumbnail
6 min
  • DELI

Družabni kronist in party animal, ki mu ne uide noben dogodek, pozna slovensko estradno sceno do obisti, saj deluje tudi kot novinar in voditelj. Pred leti si je Nejc Simšič zadal težko nalogo shujšati – in v dobrega pol leta je izgubil 55 kilogramov. Kako mu je uspelo? Zaupal nam je, da kljub hujšanju in odrekanju življenje še vedno zajema z veliko žlico.

Slovenijo je s knjižnimi novostmi, kot je uspešnica Avstralke Bernadette Fisers Mala knjiga velikega hujšanja, in s televizijsko oddajo The Biggest Loser zajela prava manija izgubljanja odvečne telesne teže. Pri vas se je drastična preobrazba zgodila že pred nekaj leti. Kdaj in kako se je zgodil ta "klik", da ste si rekli: Moram shujšati?

Ah, teh klikov je bilo do takrat kar nekaj, ampak tisti pravi se je pa zgodil 27. avgusta 2013, po večerji v kitajski restavraciji. Ja, dejansko se spomnim dneva, kot bi bilo včeraj. (smeh) Po tej večerji sem postavil precej močno "ogledalo" sam sebi in moram reči, da je bil to tisti trenutek "streznitve". Mislim, da mi takrat nihče ni verjel, da bom tokrat šel do konca. Na vse ali nič. Pa je šlo, vse!

»Včasih se mi zdi, da se uspešno hujšanje začne v glavi,« Bernadette Fisers zapiše v svoji knjigi. Bi se strinjali z njo?

Absolutno! Vse je v glavi! Lahko preizkusimo na stotine diet in nam ne bo uspelo. Vse je v glavi, in ko se zares odločiš za spremembo – na bolje –, potem stvari stečejo. Ko si sam zares pripravljen in odločen. Je pa daleč od tega, da je to lahka naloga. Spopasti se je treba s svojimi demoni in težavami, da lahko sploh pride do tega "klika" v glavi, v razmišljanju, v prehrani. Jaz sem recimo prišel iz obdobja "jaz ne tečem!" do "brez teka in rekreacije si ne predstavljam dneva".

»Če danes pomislim, je bila najtežja prav motivacija pri hujšanju. Vse je super, dokler se kilogrami prvič ne ustavijo!«

Vaša preobrazba je bila tako močno opazna in odmevna, ker ste znan obraz s televizijskih zaslonov. Na kakšen način ste se sploh lotili izgubljati kilograme?

Hm, kar takoj. S pomočjo kolega sem naredil jedilnik in načrt treningov in se potem tega držal kot pribito. Ni bilo lahko, daleč od tega. Veliko odrekanja je bilo potrebnega, sprememba načina življenja, s spremembo mislim tudi prehranjevanje in pijače.

Še vedno sem se udeleževal po osem do deset dogodkov na teden, le da sem zelo pazil, kaj dam vase. In prav zaradi trdne volje in odločitve, da grem tokrat do konca, mi to odrekanje sploh ni bilo problem. Sčasoma pozabiš na nezdravo hrano, prigrizke ...

Koliko ste pravzaprav shujšali?

Uf, 55 kilogramov v dobrega pol leta! In to me je kasneje teplo, saj je bilo to za telo velik šok in sem zaradi tega imel zdravstvene težave.

Nejc Simšič

Kaj je bilo pri hujšanju najtežje?

Če danes pomislim, je bila najtežja prav motivacija pri hujšanju. Vse je super, dokler se kilogrami prvič ne ustavijo! Takrat sem na srečo imel ob sebi osebo, ki ni popuščala pri mojem tarnanju nad tem, da se stvar ne premakne več. In potem je šlo gladko do druge faze "ustavitve", ko se stvar res ni več premaknila.

Takrat so na dan prišla tudi "negativna" čustva, razdraženost, nenadne čustvene spremembe, a sem tudi to nekako uspešno prebrodil. In potem je stvar stekla zelo hitro do končnega cilja!

»Pomembno je, da preobrazbo delamo zase in ne za druge!«

Imate kak preverjen nasvet, ki je resnično deloval in se je tudi z leti izkazal za uspešnega?

Pomembno je, da sebe postavimo na prvo mesto in pri tem ne popuščamo! Da preobrazbo delamo zase in ne za druge! Sicer pa mislim, da je od človeka do človeka odvisno, kaj komu ustreza. Pri meni je bilo veliko odpovedovanja hrani, pitja samo vode ter veliko rekreacije in treningov ...

Kaj danes vidite, ko se pogledate v ogledalo?

Po pravici? Kar nekaj pridobljenih kilogramov, na žalost. A se trudim, da bi jih spet izgubil.

Kaj pa je v vaše življenje prinesla boljša telesna kondicija?

Boljša telesna kondicija je absolutno prednost in te res nisem izgubil, saj še vedno štirikrat do petkrat na teden telovadim, od fitnesa do cyclinga, plavanja ali vzpona na goro. In to brez večjih težav, saj me je rekreacija res zasvojila! V dobrem smislu. Malo se bo treba spet vzeti v roke, kar se tiče hrane in alkohola! Človek tema dvema pregrehama hitro podleže!

Pred časom mi je igralec Demeter Bitenc dejal, da se vidi, da uživam v življenju! Res je, ampak vem, da se lahko uživa tudi brez nezdrave hrane in preveč alkohola, ki je v mojem poslu na vsakem koraku. Uživanje v mejah normale bi lahko rekel temu. (smeh)

Kaj vam napolni baterije?

Še vedno se redno in veliko rekreiram! In to mi res pomaga pri počutju, saj je to dober boj proti vsakodnevnemu stresu. Sicer pa je narava zelo zdravilna. Ni boljšega kot vzpon na kakšno goro v dobri družbi ali daljši sprehod v naravi, saj si zbistriš misli.

Preprosto si je treba vzeti čas zase. Tudi potovanja me napolnijo z energijo, v svetu se vedno prerodim, vsakič znova. Vsake toliko paše kakšna meditacija ali zvočna terapija z gongi in obisk gledališča.

Kaj vas vodi skozi življenje?

Work hard, play harder! (smeh) Imam srečo, da opravljam delo, ki me osrečuje, in to je velik plus. Seveda ni vedno vse rožnato, kot se zdi, a nisem človek, ki bi v življenju tarnal. Sicer pa vsi, ki me poznajo, vedo, da vedno prisegam na poštenost, srčnost, delavnost in uživanje v življenju.

Nejc Simšič

Sodi sem tudi branje?

Seveda. Obožujem fantazijske in kriminalne romane, ki jih dobesedno požiram zelo hitro. Sicer pa boste v moji knjižni omari našli vse žanre, od leposlovja do biografskih knjig, pa tudi kakšne za osebnostno rast ali kakšne, ki te preprosto nasmejijo.

Kaj ta hip berete?

Ravno zadnjič sem končal knjigo Razpoložena za Pariz avtorice Vesne Milek, ki sem jo šele pred kratkim dobil v roke. Z njo me vežejo lepi spomini na Pariz in zato je bilo še toliko slajše brati njeno knjigo.

Pred kratkim sem prebral tudi osveženi ponatis Andreje Jernejčič Biblija uspešnega piara, trenutno berem knjigo Deček, ki je plaval s piranhami, naslednja pa bo Kafka na obali. Imam pa pri roki tudi knjigo Feng shui, ki je bolj tako, za zraven, poglavje na dan, ker se ravno ukvarjam s preurejanjem prostorov, da se jih malo osveži.

Kdo je še vaš navdih?

Zagotovo je ena takih moja mama, ki je v življenju veliko pretrpela in se nikoli ni predala. Sicer pa, kar se tiče navdihov, lahko rečem, da pridejo in grejo, saj gre tu bolj za obdobja v življenju, kjer je navdih vsakič nekaj drugega ali pa nekdo drug. Vsekakor pa vedno stremim k boljšemu jutri in delam na sebi ...

Čemu ta hip posvečate največ svojega časa in energije?

Ja, bi rekel kar službi, treningom in ponovni preobrazbi, seveda pa ne morem mimo druženja in zabav. Skratka, trudim se, da življenje zajemam z veliko žlico.