Pasti izobilja (slabe) hrane

AvtoricaNana Kisel

FotoShutterstock

Thumbnail
7 min
  • DELI

Čeprav se je po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v zadnjih desetih letih trend naraščanja čezmerne telesne teže in debelosti pri slovenskih otrocih in mladostnikih začel ustavljati in v zadnjih petih letih začel celo upadati, je delež otrok s čezmerno telesno težo še vedno visok.

Težava je v tem, da so čezmerno prehranjeni in debeli otroci pahnjeni v začarani krog bolezenskih in drugih težav. Veliko bolj verjetno je, da bodo debeli kot odrasli in takrat tudi razvili zaplete debelosti.

Tudi otroci in mladostniki se že spopadajo z zapleti debelosti, kot so zgodnje faze sladkorne bolezni, zamaščenost jeter, povišan krvni tlak, motnje dihanja v spanju, motnje menstrualnega cikla in čezmerna poraščenost pri dekletih ter motnja spolnega razvoja pri dečkih. Ti otroci po telesni spretnosti in hitrosti pri igri ne dosegajo svojih vrstnikov, hitreje se utrudijo, pogosteje se pojavijo poškodbe skeleta. Zato so izogibajo telesni aktivnosti, kar vodi v nadaljnje povečevanje telesne teže, to pa v nove težave. Nezanemarljive pa so tudi psihosocialne posledice, s katerimi se čezmerno hranjeni otroci (in njihovi starši) spopadajo.

Debelilno okolje

Naglo naraščanje debelosti pri otrocih v zadnjih 20 letih kaže na izredno pomemben vpliv okolja, ki se kaže v čezmernem hranjenju, uživanju energijsko goste hrane in nezadostni telesni dejavnosti. Takšnemu okolju strokovnjaki pravijo debelilno okolje.

Človeški organizem je narejen za gibanje, za uživanje energijsko redke, hranilno bogate hrane. V teh razmerah telo dobro deluje, saj je naš organizem prilagojen na okolje, za katero sta bila do druge polovice 20. stoletja značilna predvsem pomanjkanje hrane in zahtevno fizično delo – in to je veljalo tudi za otroke.

V današnjem debelilnem okolju, ki neprestano proizvaja nove vrste hrane, pa prav ta evolucijsko uspešna prilagoditev prispeva k prenajedanju in pojavu čezmerne telesne teže. Kajti ko se človek nasiti z določeno vrsto hrane, želja po tej hrani izgine. Ko pa se pojavi nova vrsta hrane, človek spet dobi apetit in lahko prehranjevanje nadaljuje. Z vidika evolucije je to sicer prilagoditvena prednost, a v današnjem debelilnem okolju prav ta sposobnost prispeva k prenajedanju.

Po drugi strani pa to pomeni tudi, da bo otrok (velja tudi za odrasle), ki ima v posameznem obroku na voljo več različnih živil, pojedel več, kot če bi mu večkrat zaporedoma ponudili eno in isto vrsto hrane.

Nezdrave prehranjevalne navade otrok

Po mnenju strokovnjakov pri predšolskih otrocih, ki se načeloma prehranjujejo relativno skladno s priporočili, opažajo prenizek vnos zelenjave, pomanjkanje vitamina D in folatov (vitamini iz skupine B). Bolj problematično prehranjevanje se pojavi ob vstopu v šolo in se stopnjuje v adolescenci.

Za večje otroke je nezdrava hrana (nekvalitetna živila z neugodno prehransko sestavo) tako rekoč na dosegu roke, poleg tega se šolarji prehranjujejo neredno (opuščajo zajtrk) in popijejo preveč sladkih pijač. Sodeč po podatkih NIJZ so slabe prehranjevalne navade pomemben vzrok hranilne podhranjenosti. Tako naj bi otroci med 6. in 18. letom najpogosteje trpeli zaradi pomanjkanja železa in motenj ščitnice zaradi pomanjkanja joda ter vitamina D.

Otroci med 6. in 18. letom najpogosteje trpijo zaradi pomanjkanja železa in motenj ščitnice zaradi pomanjkanja joda ter vitamina D.

Seveda imajo ključno vlogo pri zdravem načinu prehranjevanja starši in domače navade, zato ni presenetljivo, da se debelost pogosto pojavlja kot družinski pojav, vendar ne toliko zaradi dedne zasnove, ampak zaradi istega življenjskega sloga. Zato tudi otrok, ki ima povečano telesno težo, težo težko normalizira, če se mu ne pridružijo vsi člani družine.

Slaba samopodoba

V predšolskem obdobju debelost najvidneje vpliva na otrokov motorični razvoj, saj se otrok s povečano telesno težo bistveno težje giba kot njegovi vrstniki. Ker sta v prvih letih motorični in spoznavni razvoj zelo povezana, se običajno zaostanki na enem področju kmalu začno kazati tudi na drugih področjih. Zaradi okornosti otrok namreč težje spoznava svet okoli sebe, zato ima tudi manj izkušenj.

Ne nazadnje je lahko drugačen videz otroka že zgodnjih letih povod za zbadanje vrstnikov in manjšo priljubljenost, kar vpliva na slabo samopodobo, slabše razpoloženje in socialni razvoj. Kasneje pa se posledice debelosti kažejo v povezavi s čustvenimi težavami, slabšimi socialnimi odnosi ter do neke mere tudi s kognitivnim razvojem ter motnjami hranjenja. Podobno kot debeli odrasli tudi debeli otroci in mladostniki poročajo o več depresivnih simptomih in slabšem zadovoljstvu z življenjem, več težav pa naj bi imeli tudi glede pozornosti (tudi hiperaktivnost) in vedenja.

Gibanje in še enkrat gibanje

Da otroci ne bodo imeli težav s povečano telesno težo in da bodo gibalno učinkoviti, jim je treba omogočiti gibanje. Pri otrocih in mladostnikih pa ne gre le za problem s klasično razumljeno debelostjo, ampak tudi s sarkopenijo (izguba mišične mase) in zmanjšano telesno zmožnostjo.

To pa ne velja le za otroke s povečano telesno težo, pač pa tudi za nekatere s priporočeno telesno težo. Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo gibalno neučinkovitih 10 odstotkov otrok.

Po ocenah strokovnjakov naj bi bilo gibalno neučinkovitih 10 odstotkov otrok.

Domovi so napolnjeni s televizorji, daljinskimi upravljalniki, računalniki, telefoni in gospodinjskimi aparati, zaradi katerih je življenje na moč udobno in gibalno pasivno, saj zahteva vse manj telesnega napora. Zato je pomembno, da telesno vadbo načrtno in sistematično vpeljemo v družinski vsakdanjik.

Prav tako je pomembno spanje. Današnje raziskave kažejo, da imajo otroci, ki premalo spijo, več težav s povečano telesno težo. In ne nazadnje, na vzdrževanje priporočene telesne teže pozitivno vplivata tudi uspešno obvladovanje stresa in dobro duševno zdravje.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled za starše

Thumbnail

Pogled je revija za lažji vsakdanjik sodobnih staršev in je priloga revij Ciciban in Cicido. Naročite se na Ciciban ali Cicido in prejmite revijo Pogled.