Razgibajte možgane

AvtoricaMarija Ana Marolt

FotoRawpixel

Thumbnail
8 min
  • DELI

Dolgo, zdravo in srečno življenje ni stvar naključja. Vse več dejstev govori v prid trditvi, da z neprestanim gibanjem in sodelovanjem pri različnih dejavnostih človek laže ohranja miselno ostrino, kot če poseda v naslanjaču pred televizijskim sprejemnikom.

Strokovnjaki svetujejo, da boste najbolje poskrbeli za svoje možgane, če bo vaše telo v gibanju. Aerobna vadba je eden najboljših načinov za izboljšanje možganske kondicije. Znanstveniki, ki so opravljali raziskave na živalih, so dokazali, da lahko z miganjem povečamo število nevronov v možganih. Dobra srčno-žilna kondicija, ki jo pridobite z redno vadbo, pomaga preprečevati otrdevanje arterij, kar koristi tudi možganom. Raziskave tudi kažejo, da sta slabo srce in ožilje pogosto povezana z upadom miselnih funkcij.

Če želite ohraniti možgane zdrave, potrebujete dve vrsti vadbe: telesno in umsko.

Razgibajte miselno »mišico«

Raziskave kažejo, da starejši ljudje ostanejo miselno spretnejši, če igrajo zahtevne igre, kot so šah, go, scrabble ali bridž, če berejo in sledijo aktualnim dogodkom. »Mlade« jih ohranjajo redno branje zahtevnejših knjig, pogovori, učenje novih spretnosti, reševanje križank in matematičnih ter miselnih problemov. Veliko nasvetov in tehnik za reševanje miselnih zagat najdete v priročniku Okrepite si možgane. Prav tako možgane starejših pomlajujeta skrb za vnuke in pomoč otrokom, pa tudi, če se ukvarjajo z ustvarjalnimi hobiji, kot so pisanje, slikanje, igranje instrumentov.

Kako izboljšati spomin

Ste že spet založili mobitel ali avtomobilske ključe? Se ne morete spomniti imena človeka, ki ste ga pravkar srečali? Tu je nekaj trikov, kako ohraniti bister um.

  • Navada je železna srajca. Ključe, denarnico ali mobilni telefon vedno puščajte na stalnem prostoru.
  • Vaja, vaja in še enkrat vaja. Se še spomnite, kako ste se v šoli učili poštevanko? Ponavljajoči priklic informacij krepi signaliziranje v možganih in močno izboljša spomin. Za učenje novih stvari si vzemite dovolj časa.
  • Osredotočite se na eno stvar. Dejstvo je, da si ne morete zapomniti vsega, kar doživite. Osredotočite se na tisto, kar je zares pomembno, in bodite pozorni na nove informacije, ki vam jih predstavijo.
  • Aktivni poslušalci. Slišati ni enako kot poslušati. Nekaterim ljudem koristi, če si delajo zapiske ali ponovijo bistvo pravkar slišanega.
  • Odpravite motnje. Mlajši ljudje lahko študirajo pri prižgani televiziji ali glasni glasbi. Z leti pa je treba za učinkovito razmišljanje odpraviti vse motnje. Morda za to, da bi se laže zbrali, potrebujete popolno tišino.
  • Pomnjenje s čuti. Znano je, da se spomin ohrani tudi čez desetletja, če so bili pri sprejemu informacije vključeni vsi čuti. Primer: nekdanji osnovnošolci so si dolg seznam predlogov zapomnili tako, da so ga prepevali z znano melodijo. Čez 50 let so se podatkov še vedno spomnili, ker so informacijo obdelali tako z miselnega kot vizualnega, slušnega in motoričnega vidika.
  • Nova informacija s pomenom. Nekaj razumljivega si je veliko lažje zapomniti kot nekaj abstraktnega. Spomin boste lažje ohranili, če novo snov povežete z nečim, kar že dobro poznate. Več povezav, kot je razvitih okoli neke nove informacije, večja je verjetnost, da bo ena izmed njih spodbudila vaš spomin.
  • Prespite. Spanje je za spomin pomembno, saj um deluje učinkoviteje, ko niste utrujeni. Raziskave Harvardske medicinske šole pa tudi kažejo, da večina ljudi potrebuje od 6 do 8 ur spanja na noč, da lahko možgani izvedejo kemične spremembe, ki so potrebne za uskladiščenje novih informacij v dolgoročni spomin.
  • Manj stresa. Stres, tudi če gre za strah ali depresijo, je za spomin največja ovira. Lahko zmanjšuje sposobnost koncentracije in oslabi motivacijo za učenje.
  • Proč s čutnimi preprekami. Informacije si ni moč zapomniti, če je prej ne vidimo ali slišimo. Če imate težave z vidom ali s sluhom, je to lahko razlog za slabše pomnjenje.
  • Pijte veliko vode. Dehidracija lahko povzroči številne težave, tudi elektrolitsko neravnovesje, kar lahko vpliva na možgane. Zato ne čakajte do trenutka, ko začutite žejo, pač pa poskrbite, da čez dan popijete vsaj osem kozarcev vode.

Hrana za misli

Spomin je moč izboljšati tudi z živili, ki imajo veliko hranilnih snovi. Držite se prehrane z manj maščobami, jedilnik pa obogatite tudi s polnozrnatimi žiti in stročnicami (iz lecitina, ki ga vsebujejo, možgani pridobijo acetilholin, pomemben živčni prenašalec).

Držite se prehrane z manj maščobami, jedilnik pa obogatite tudi s polnozrnatimi žiti in stročnicami.

Jejte živila, ki so bogata z vitaminoma C in E. Ta antioksidanta namreč varujeta možgane pred poškodbami, saj onesposobita proste radikale in pomagata zmanjševati beljakovinske nanose, povezane z upadom miselnih funkcij. Vitamin C najdete v brokoliju, citrusih, listnati zelenjavi, jagodah in paradižniku. Vitamin E vsebujejo mandlji, rastlinska olja, oreščki in semena.

Poskrbite za vnos vitaminov skupine B. Novejše raziskave namreč pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline povezujejo z upadom miselnih funkcij in začetkom alzheimerjeve bolezni z dvigom ravni aminokisline homocistein v krvi. Kosmiči, žitni kalčki, oreščki in semena ter rastlinska olja so dober prehranski vir vitaminov skupine B.