Častitljivi jubilej Borisa Pahorja

AvtoricaEster Fidel

FotoAndraž Gombač

Thumbnail
4 min
  • DELI

Tržaški pisatelj Boris Pahor je pravkar praznoval 105. rojstni dan. Starosta slovenskih pisateljev je ta visoki jubilej proslavil s predstavitvijo knjižne novosti Brez sodelovanja Edvarda Kocbeka ne bi bilo Osvobodilne fronte.

V petek, 24. avgusta, je v nabito polni knjigarni Dom knjige v Kopru z dr. Mihaelom Glavanom, Petrom Kovačičem Peršinom in Zdravkom Dušo pričevalec stoletja, ki se vedno znova zavzema za narodovo enotnost, pokončnost in samozavest, predstavil svojo novo knjigo. In se tudi tokrat ni izognil aktualnim temam.

S knjižico Brez sodelovanja Edvarda Kocbeka ne bi bilo Osvobodilne fronte se je slavljenec poklonil svojemu prijatelju in vzorniku Edvardu Kocbeku. V besedilu, ki ga je napisal pri svojih častitljivih 105. letih, je osvetlil vlogo Edvarda Kocbeka pri slovenskem narodnem odporu v drugi svetovni vojni. V knjižici je objavljeno tudi njuno dopisovanje, Pahor pa opiše še njuno zadnje srečanje v Münchnu, pet let po odmevni objavi intervjuja s Kocbekom v reviji Zaliv. Z dragocenima prispevkoma sta se mu pridružila tudi dobra poznavalca Edvarda Kocbeka Peter Kovačič Peršin in Mihael Glavan.

Ne le v knjižici, tudi v petkovem pogovoru, je prof. Pahor večkrat izpostavil vlogo svojega prijatelja Edvarda Kocbeka. Poudaril je, da gre prav Kocbeku zasluga, da smo se Slovenci med drugo svetovno vojno združili v osvobodilnem boju, da je bila Osvobodilna fronta pluralistična in da so jo zato priznale tudi zavezniške sile.

»Vsak dan se bom poklonil skrivnosti življenja, da me pusti še živega.«

»Kocbek je bil v tem pomenu rešitelj osvobodilnega boja slovenskega naroda, ne samo Osvobodilne fronte, ampak celotnega slovenskega narodnega odpora,« je poudaril Pahor. »Kocbek je bil videc, saj je že vnaprej videl, da mora Slovenija postati del evropske zgodovine. Vendar naj bi bilo po njegovem mnenju to težko doseči, ker smo majhni in zato za velike evropske države ne najbolj pomembni.«

Boris Pahor se pri svoji častitljivi starosti še vedno kritično odziva na aktualne razmere. Tudi tokrat je izrazil skrb nad usodo slovenskega naroda. »Če želimo rešiti to našo malo državo pred interesi velikih, moramo najti toliko modrosti, da uvidimo, da se nobena država ne rešuje brez enotnosti. Vsak moder Slovenec bi danes moral reči: bodimo enotni, združimo se, rešimo svojo državo. Ali tako ali pa gremo 'fuč'!«

Pisatelj, ki je preživel strahote koncentracijskega taborišča in bolezni, je ob zaključku poudaril svetost in dragocenost življenja: »Ko sem se rešil taborišča in kasneje jetike, sem si rekel, da se bom vsak dan poklonil skrivnosti življenja, da sem ostal živ. Vsak dan se bom poklonil skrivnosti življenja, da me pusti še živega.«

Naj vas življenje ljubi vsak dan znova, spoštovani Boris Pahor. Vse najboljše!