Kako naj moj otrok (p)ostane bralec

AvtoricaMarjanca Mihelič

FotoShutterstock

Thumbnail
10 min
  • DELI

Beri, da boš kaj znal! Beri, da boš kam prišel! Beri za užitek! Česa se ne domislimo starši, da bi otroci raje prebrali knjigo kot čepeli ure in ure pred računalniški zasloni ali s pametnimi telefoni v roki. Vendar precej otrok, že samostojnih bralcev, ne glede na želje in nasvete staršev in učiteljev v določenem obdobju neha brati ali bere veliko manj.

Možganska telovadba in slast, ki zleze pod kožo

Razlogov, ki postavijo bralca na preizkušnjo, je seveda več. Starši ne beremo več skupaj z njim, čeprav strokovnjaki poudarjajo, da je zelo pomembno, da ne prenehamo z družinskem branjem. Brali naj bi vsaj do 8. leta otrokove starosti, čeprav skupno druženje s knjigo opuščamo najpogosteje prav z otrokovim vstopom v šolo. Naenkrat je več tudi vsega drugega: dela za šolo, športnih treningov in drugih konjičkov. V otrokov svet mogočno vstopi tudi tehnologija z računalniškimi igrami in pametnimi telefoni.

A dejstvo ostaja, da je učni uspeh povezan z bralsko zmožnostjo, saj je snov v učbenikih podana vse bolj zgoščeno od prvega razred dalje, v obsežnih enotah (pozneje v srednji šoli) pa se marsikateremu otroku od dvodelnih veznikov že kodra v glavi. Kako se bo naučil snov, če ne razbere smisla? Kako bo dobro napisal spis, če ne zna misli jasno izražati in napisati?

Z odkrivanjem sveta iz knjig laže spoznava tudi pravi svet. A pomislimo tudi, kakšna možganska telovadba je pravzaprav proces branja. Medtem ko otrok pretvarja besedila v nazorne predstave, ustvarja svoje lastne podobe, svojo lastno risanko in strip, njegovi možgani pobliskujejo kot svetovna centralna postaja, ustvarjajo »tirnice« in vse hitrejše povezave. Več bere, bolj vadi, hitrejše so »vožnje«.

Da je prav »napornost« branja, ki pri otroku spodbuja in razvija jezikovno odzivanje, tudi najbolj pomembna za razvoj bralne sposobnosti in drugih jezikovnih zmožnosti, poudarjajo strokovnjaki, med njimi Meta Grosman, ki se pri nas ukvarja z branjem in recepcijo književnosti in je med drugim tudi avtorica v priročniku Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja (Mladinska knjiga, 2003).

Seveda ne gre samo za znanje, učni uspeh ipd. Gre vendarle za slast, ko ti knjiga zleze pod kožo, sproža srh, te vsakokrat odpelje v nove, neslutene kotičke v domišljiji, razvedri, ponuja užitek in estetsko ugodje. Skozi zgodbe, ki se dotikajo življenja in domišljije, odkrivaš, spoznavaš, se na drugačen način učiš sprejemati sebe in druge.

Kaj radi berejo mladi?

Kaj glede na izsledke raziskav radi berejo mladi bralci?

  • Okoli 7. in 8. leta začne otrok brati sam in bere samostojno. S pomočjo knjig osvaja nove ustvarjalne, govorne in jezikovne možnosti, odkriva in spoznava svet in sebe v njem.

Katere vrste knjig po podatkih v tem obdobju najbolj nagovorijo mlade in jih spodbujajo k nadaljnjemu branju? Če otroci prvih dveh razredov še vedno najraje posegajo po pravljicah, naj bodo to slovenske ljudske, klasične, fantastične ali sodobne, ne pa toliko po sodobnih, realističnih in fantastičnih pripovedih, stripih in knjigah o naravi, se to razmerje kmalu spremeni.

  • V obdobju od 9. do približno do 12. leta so v ospredju pustolovske zgodbe, tem sledijo domišljijske in fantastične zgodbe.

Otroci v tem obdobju najraje berejo pustolovske knjige, pravljice, znanstveno fantastiko in kriminalke, radi posegajo tudi po stripih in knjigami s humorjem.

Naš izbor predlogov za branje najdete tukaj

Pravo knjigo v roke ob pravem času

  • Pozornost velja usmeriti na obdobje med 9. in 10. letom otrokove starosti in mu takrat položiti v roke pravo knjigo – priročnik za eksperimente, razvedrilo, zabavo, o živalih in leposlovje različnih žanrov od fantazijskih pripovedi do detektivk in stripa.
  • Uspešno in učinkovito spodbujanje razvoja bralnih navad je poleg tega, da smo starši, ki beremo, najboljši zgled svojemu otroku, povezano prav s knjigo, ki jo ponudimo otroku.
  • Pomembni so tudi družinski obiski knjižnice, pogovori o knjigah, sprejemanje mlajših članov družine v naše »kulturno« življenje.
  • Otroku omogočimo tudi, da oblikuje svojo knjižno polico, ima svoje najljubše knjige v bližini in jih lahko vzame v roke, kadar želi. Tudi kot odrasla oseba se bo v mislih še pogosto vračal k njim in se z veseljem spominjal junakov ali zgodb, ki so ga prevzeli, mu bili blizu, tudi v oporo, se mu skratka najbolj vtisnili v spomin.