Katere slovenske znamenitosti so na seznamu UNESCA?

AvtoricaTina Mlakar Grandošek

FotoSvetovna dediščina, MKZ, 2018, Shutterstock, Marko Šinkovec, www.slovenia.info

Thumbnail
7 min
  • DELI

Dve nedavni slovenski uvrstitvi na seznam Unesca - Mure med za naravo pomembna biosferna območja in kurentov na seznam nesnovne kulturne dediščine - sta v domači javnosti sprožili veliko navdušenje in dobro mero ponosa. Zato poglejmo, katere naše znamenitosti so se znašle še na drugem, sorodnem seznamu UNESCA.
Gre za seznam z najpomembnejšimi kulturnimi in naravnimi spomeniki sveta, kot jih je potrdila Unescova konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine. Slovenija se je (doslej) na ta seznam uvrstila s štirimi znamenitostmi.

To so: Škocjanske jame, rudnik živega srebra v Idriji, koliščarske naselbine na Ljubljanskem barju in starodavni bukovi gozdovi v pragozdu Krokar in rezervatu Snežnik-Ždrocle. Najdete jih tudi v novi monografiji Svetovna dediščina.

Škocjanske jame – največji podzemni kanjon v Evropi

Škocjanske jame

Približno 70 kilometrov jugozahodno od Ljubljane se pod zemljo skriva čudovito lepo podzemno kraljestvo Škocjanskih jam. Na seznam UNESCA so se uvrstile že leta 1986. Gre za skoraj šest kilometrov dolg jamski sistem, pravi pravcati labirint z nenavadnimi kapniki in šumečimi slapovi, ki je življenjski prostor številnih redkih rastlin in živali.

V več tisočletjih ga je ustvarila reka Reka, ki pri kraju Škocjan ponikne in na površje pride spet blizu jadranske obale. Reka je pod zemljo ustvarila svoj svet – čudovito kraško pokrajino z značilnimi naravnimi pojavi, kot so podzemne soteske, brezna, udornice, jezera in slapovi, ozki rovi in velikanske dvorane.

Največja med dvoranami je osupljiva Martelova dvorana, dolga 308 metrov in visoka tudi do 146 metrov. Obisk dvoran in podzemnega kanjona je vsekakor izjemno doživetje. Vendar pa lahko pozimi ali na pomlad med taljenjem snega višina vode v zelo globokem podzemnem kanjonu reke Reke zelo naraste.

Poleti je v Šumeči jami vredno videti 25 rečnih slapov, osupljivo nasprotje pa je Tiha jama z mogočnimi večbarvnimi kapniškimi tvorbami, nekatere so tako mogočne in izjemne, da so dobile tudi svoja imena. Najbolj znana sta stalagmit »Orjak« in »Orgle«.

Idrijski rudnik – več kot 500 let drugi največji rudnik živega srebra na svetu

Idrijski rudnik
Foto: Marko Šinkovec, www.slovenia.info

Idrijski rudnik je s španskim rudnikom v Almadénu, ki leži vzhodno od mesta Ciudad Real v španski Kastilji, varuh svetovno pomembne dediščine rudarstva živega srebra. To težko kovino, ki so jo nekdaj v velikih količinah potrebovali za pridobivanje srebra, so v španskem Almadénu kopali že od starega veka, v Idriji pa so mineral cinober, ki vsebuje živo srebro, odkrili in kopali od leta 1490.

Oba rudnika sta dolgo skrbela za večino svetovne proizvodnje živega srebra, izvažali pa so ga tudi v Ameriko. Medcelinsko trgovanje je vodilo v večstoletno izmenjavo med Evropo in novim svetom, z njim pa se je Idrija uvrstila na svetovne zemljevide že pred več kot 500 leti.

Idrijski Antonijev rov iz leta 1500 tako slovi kot eden najstarejših vhodov v rudnik po vsej Evropi. Rudnik v Idriji je sicer zaprt že več let, je pa urejen v muzej in primeren za oglede, saj se lahko po rovih tudi sprehodite. In če boste pridni, vas bo presenetil tudi rudarski škrat!

Ljubljanski koliščarji in najstarejše kolo na svetu

Ljubljansko barje

Ali ste vedeli, da je bilo na Ljubljanskem barju odkritih devet kolišč? Najpomembnejša najdba je gotovo kar 5200 let staro kolo, ki velja za najstarejše leseno kolo na svetu! To in druge koliščarske najdbe si lahko ogledate v naših muzejih, Ljubljansko barje pa je urejeno v krajinski park, kjer lahko raziskujete naravne posebnosti, opazujete številne ptice in druge živalske ter rastlinske vrste.

Ljubljanski koliščarji so se na seznam UNESCA sicer uvrstili kot del spomenika, ki obsega najdbe v več državah. Gre za najdišča koliščarjev v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, Italiji in Sloveniji. Pomembna so predvsem zato, ker ponujajo edinstven vpogled v življenje v Evropi pred 7000 leti.

Stara bukev v naših pragozdovih – v rezervatih Krokar in Snežnik-Ždrocle

Snežnik

Številni evropski pragozdovi, ki so se uvrstili na seznam UNESCA, so pomembni zaradi vloge, ki so jo odigrali po koncu zadnje ledene dobe pred 12 000 leti. Takrat so namreč hud mraz preživele le bukve v južni Evropi, ki so se nato začele širiti po vsej Evropi, s seboj pa so ponesle bogat ekosistem: več kot 10 000 različnih vrst živali, rastlin in gob.

Slovenska bukova gozdova – gozdni rezervat Krokar v kočevskih gozdovih in pragozd Snežnik-Ždrocle – sta na seznam svetovne naravne dediščine UNESCA vpisana z bukovimi gozdovi v Nemčiji, Ukrajini, Albaniji, Avstriji, na Hrvaškem in drugih državah.

Preberite več

Thumbnail

Kulturni in naravni spomeniki z vsega sveta na UNESCOVEM seznamu

Preverite ponudbo ›